Paradox do konca in v vseh oblikah

Že med študijem "moje" prve fakultete (FER) sem padel v računalništvo. Začel sem kot asistent na predavanjih - računalniških usposabljanjih za vodilne managerje na Inštitutu Jožef Stefan. Takrat se je dogajala računalniška revolucija. Na delovne mize so prišli prvi osebni računalniki, namesto zameljivih disket po 256 kilo so vstavili prve trde diske. BBS smo uporabljali kot najenostavnejši način, kako v pol ure prenesti 1 Mb veliko datoteko na drug konec Slovenije preko modemskih povezav računalnik - računalnik.

Programerje je zatreslo, ker so prišli prvi uporabniški programi, ki sicer niso bili toliko prijazni do uporabnikov kot danes, pa vendar. WordStar, dBase, Lotus 1-2-3 in kasneje moj priljubljeni Paradox, program za urejanje baz podatkov (relation database). Zanj sem takrat napisal dva priročnika, ki sta še dolgo po tem ostajala v knjižnicah, saj se kaj veliko slovenskih knjig o računalništvu takrat ni pisalo. Paradox je bil predhodnik današnjih SQL in MySQL. Lahko si programiral poizvedbe, menujsko strukturo si postavljal sam in podobno. Pač, kolikor je to dopuščal takratni DOS (operacijski sistem, za vse tiste mlajše). Drugo knjigo sta mi pomagali izdati Marand in PXC, za tisti čas pa je bilo pomembno, da sem vključil v knjigo tudi slovar računalniških izrazov g. Pahorja. Pri prvi knjigi je imel Miha Mazzini upravičeno več pripomb na jezik in izraze. Slovensko izrazoslovje smo takrat zaradi hitrega razvoja avtomatično spreminjali v nam uporabne izraze, ki pa so bili s slovenščino dostikrat skregani. Je pa takrat sporni izraz pohitritev računalnika kasneje prišel v širšo uporabo ...

S Paradox-om smo takrat lahko programirali kar cele aplikacije. Kasneje, ko sem začel delati še kot programer, sem izdelal program za informacije obiskovalcem na Gospodarskem razstavišču in kasneje še aplikacijo za ocenjevanje vin. Ko sem na Info-točki instaliral aplikacijo, me je "napadla" gospa, ki se je ukvarjala s programiranjem. Češ, da smo jim ukradli program, saj ga v Clipperju ni bilo možno narediti prej kot v 3 mesecih. Jaz, takrat študent tretjega letnika, sem ga naredil pa v štirih dneh - nemogoče. Pa je bilo. Enako, kot danes, ko se srečujem s programerji za splet. Ne govorim o kompleksnih aplikacijah - o običajnih spletnih straneh, ki jih uporabljamo za promocije in predstavitve, blogih in landing page orodjih. Marketing potrebuje enostavna orodja. V večini primerov si podjetje lahko marsikaj privošči, če le ve, kje mora iskati.

Prav z aplikacijami, kot je Weebly, WordPress, Wix in podobni, lahko rečemo, da se dogajaja podobno. Spet se dogaja, da je cela sfera nekih poklicev v "krizi", saj prihajajo novi programi, ki učijo uporabnike uporabljati bolj kompleksne projekte reševati na enostaven način in na novih platformah, ki jih ponujajo za par evrov. Pri kreiranju spletne predstavitve moramo imeti v glavi - ZAKAJ sploh delamo predstavitev. Šele potem pride na vrsto vprašanje kako. Spraševati programerja, kakšno spletno stran bi potrebovali za predstavitev, je torej iskanje v napačni smeri. Dosti lastne prisotnosti na spletu lahko zagotovite sami, brez programiranja. Seveda je pametno poklicati nekoga, ki se spozna, kje poiskati rešitve, ni pa treba začeti s programiranjem. Raje več energije vložite v iskanje pravih poti do kupcev. Po študiju računalništva sem se odločil še za študij podjetništva, ki pa me je tako prevzel, da trenutno končujem magistrsko nalogo z naslovom: Vpliv Interneta in socialnih omrežij na vedenje potrošnika. Točno to, kar je danes najbolj pomembno ... vprašanja moramo postavljati o svojih kupcijh, orodij, kako priti do njih je na voljo iz dneva v dan več. Trenutno uživam. V bistvu že drugič v karieri doživljam revolucijo. Prvič so namizni računalniki in uporabniški programi nadomestili hard core programiranje; sedaj splet in oblaki nadomeščajo hard core programiranje ... ha, a vam je jasno, da je to velika sprememba?