Inoviranje poslovnih modelov

12.02.2015

SPREMINJANJE, INOVIRANJE, UVAJANJE NOVIH IZDELKOV IN STORITEV NI VEČ DOVOLJ ZA RAST IN RAZVOJ!

 

VELIKA VEČINA NOVODOBNIH USPEŠNIH PODJETIJ JE USPELA PREDVSEM Z DRUGAČNIMI POSLOVNIMI MODELI. TO VELJA TUDI ZA PRILAGAJANJE OBSTOJEČIH PODJETIJ NA SPREMENJENE RAZMERE NA TRGU. POMEMBNA JE KLJUČNA VREDNOST, KI JO KUPEC PREJME.

 

Se še kdo spomni kako je bilo, ko so kavo kupovali prek znancev in zvez? V državnih trgovinah kave niso imeli, vsake toliko jo je kakšnemu podjetnemu posamezniku uspelo pretihotapiti čez mejo. Cena ni bila pomembna, za promocijo pa je bilo "trgovcu" dovolj, da je v gostilni prišepnil za šankom, kaj ima na voljo. Njegov trženjski nagovor je bil: Kavo imam. Zaloga iz kontrabanta je vedno pošla, četudi bi imel na voljo mnogo večjo količino.


Nato se je na trgu pojavila »uradna kava«. Novodobnim Krpanom je konkurenco naredila država. Ker je bila na voljo samo kava domače znamke, je imel prednost, saj je imel večjo izbiro - na tuje znamke je bilo potrebno še počakati.

 

Ceno je bilo treba popraviti, pa še malo več gostiln obiskati, ker so stroški zrasli. Ampak kupci niso imeli drugih virov, od koder bi kupovali tujo kavo. Razen, če niso še oni tvegali skoka čez mejo. Nagovor se je spremenil: Jaz imam na zalogi kavo iz tujine.


Ko se je trg odprl še bolj, je država stisnila kontrabant in posredno povečala stroške. treba je bilo razmisliti – ali naj preneha ali pa ustanovi podjetje ter plačuje davke in prispevke ter uvaža kavo po pravilih države. Ko je naš Krpan odprl trgovino, je ugotovil, da ni edini, ki prodaja kavo, ter da je potrebno kar nekaj energije in sredstev vlagati v promocijo, če je želel vzdrževati promet, ki mu omogoča preživetje. Ljudje so opazili, da dobro služi, in posnemali njegovo poslovno idejo. Spremenil je tudi nagovor: Smo uvozniki in zastopniki blagovnih znamk kave iz tujine.

Sčasoma so se na trgu pojavila tuja podjetja, velika, specializirana, s tradicijo, ugledom in sredstvi za promocijo, ki so presegala njegova. Svoje nagovore je spremenil in kričal iz vseh oglasov: Pridite k meni po najcenejšo in najboljšo kavo.

Ampak to so naredili tudi drugi s še več sredstvi za promocijo – perspektiva je postala bolj klavrna, če bi šlo tako naprej. Ves zaslužek bi moral vračati kupcem z nizko ceno in promocijo – prek vse višjih stroškov povečanega obsega oglaševanja.


Kaj se je dogajalo?

 

Krpanovi nagovori so bili najprej zelo samozavestni, samohvalni, uporabljali so pasivni nagovor (mi smo – pomembni za vas), ki je začasno in pod določenimi pogoji deloval. Ampak konkurenca ga je prisilila k še bolj aktivnemu nagovoru v promociji (za vas – vi ste pomembni za nas), porabljena sredstva za promocijo so postala bistven del v postavki stroškov prodaje.
 

Konkurenca na trgu prisili podjetje v še bolj agresiven nastop, če želi biti dobičkonosno. Seveda lahko z določenimi psihološko-marketinškimi prijemi vztraja še določen čas. Večinoma pri tem pomeni, da povečuje svoj tržni delež na račun nekoga drugega.

 

Lahko inoviramo izdelek, prav tako prenovimo storitev, procese, pridobimo cenejše dobavitelje. Tudi s stalnimi sistemi prenavljanja vodstvenih sistemov se lahko ustvarijo določene prednosti. Kolegi ekonomisti in menedžerji se ob mojem primeru Krpana morda nasmihajo in rečejo, da je pač končana življenjska doba izdelka ali storitve. In imajo prav.

 

 

Spremembe so stalnica

 

Zakaj se potem na starih trgih pojavljajo novi ponudniki točno tega, česar mi ne moremo prodati?

 

Nova vrednost izdelkov ali storitev

Kot vodja marketinške agencije se čedalje večkrat srečujem s težkimi nalogami, ko želimo zrele izdelke ali storitve predstaviti kupcem na zrelem trgu. Največkrat smo predstavljali izdelek ali storitev, ki sta bila zavita v neko novo podobo, pri tem pa smo poudarjali in predstavljali prednosti pred konkurenco. Konkurenca je hitra, posnema in se odziva na naša sporočila in napore. In ob vsem tem se nam zgodi še recesija – tudi če komu ni všeč, ampak priznajmo si, da smo se tudi mi spremenili kot potrošniki. Določene nakupe smo opustili, naše vrednote se spreminjajo, vedenjski vzorci so drugačni. Stvari, ki so bile prej pomembne, zdaj niso več in obratno. Pritisk na cene je postal priljubljena športna panoga. Mi iščemo cenejše dobavitelje – naši kupci cenejše ponudnike. Smo kupci in hkrati prodajalci, dobavitelji in izvajalci storitev. Med seboj pa menjamo vrednosti. Ko ustvarjamo nove/stare oglase in sporočila, nam za dober pospešek prodaje manjka nekaj več kot samo spremembe vizualne podobe, dodatni popusti, večje količine, prodaja prek telefona, manjka nam nova ponujena vrednost ali pa ista vrednost, ponujena na drug način.

Če bi pred leti nekdo rekel, da boste po internetu iskali informacije brezplačno, igrali igrice, poslušali glasbo, celo telefonirali brez plačila, kaj bi mu rekli? Ali pa da se lahko z letalom odpeljete v London za 30 evrov? In da bodo takšna podjetje najbogatejša na svetu? Pred leti bi se temu samo nasmehnili. Ampak to je zdaj resnica in zaradi globalizacije tudi mi igramo na tem istem trgu. Uporabljamo Google, Facebook, Android, letimo (tudi) z RyanAirom, EasyJetom in drugimi nizkocenovniki, z otroki se smejemo Mačku Tomu (Tom the Cat).

Vsa ta podjetja so na drugačen način ponudila neko vrednost svojim odjemalcem. Imajo inovativne poslovne modele, to pomeni inovativne načine, kako poslujejo, ustvarjajo prihodke in dobiček skozi čas. Glavni pojem, ki ga postavijo v temeljne točke delovanja, je ponujena vrednost ali value proposition. Tudi zrela podjetja se velikokrat odločijo, da spremenijo določen poslovni model. Včasih delno, dostikrat samo pri posameznih kupcih. V enem zadnjih intervjujev Toni Balažič , Mercatorjev  predsednik uprave med pet ključnih izzivov nove uprave postavlja prav postavitev jasnega poslovnega modela. Podjetja ugotavljajo, da nimajo življenjske dobe samo izdelki in storitve na trgu, krajšajo se predvsem življenjske dobe poslovnih modelov. To pa pomeni, da se brez prilagajanja krajšajo tudi življenjske dobe podjetij.

 

Novi poslovni modeli

Že pred leti so ameriška podjetja za raziskave ugotavljala, da so dodane vrednosti, ki jih podjetja ustvarjajo z inoviranjem novih izdelkov in storitev, kljub količini teh relativno majhne. Vsaj v primerjavi z vrednostmi, ki jih ustvarjajo podjetja z inoviranjem poslovnih procesov in modelov. Vsaj v Združenih državah so že pred petimi, šestimi leti dokazali, da sta inoviranje s prenovo procesov ali sprememba celotnih poslovnih modelov mnogo bolj donosna od uvajanja novih izdelkov.

Pri inoviranju in spreminjanju poslovnih modelov je ključen vodstveni kader. Kljub temu da so raziskave pokazale visoke donose pri tistih, ki so uspeli, pa se je treba zavedati, da je taka sprememba lahko tudi zelo tvegana. Velikokrat tudi usodna. Lahko zato ker so spreminjali poslovne modele, ali pa ker jih niso.

Dober primer novega poslovnega modela je podjetje RyanAir. Medtem ko so se veliki letalski prevozniki, vključno z odličnim Swissairom in še katerimi, morali posloviti, so RyanAir šele ustanovili. Ukinili so prodajo letalskih kart na klasičnih prodajnih mestih in jih ponudili samo na spletu, odpravili brezplačno ponudbo hrane in pijače, omejili so velikost in količino prtljage. Prostor za potnika na letalu je manjši, tako lahko letalo sprejme več potnikov. Zaračunavajo vso strežbo in po besedah lastnika podjetja bi dodatno zaračunal tudi uporabo WC, če bi mu le letalske organizacije to dovolile. Letališča, na katerih pristajajo, niso največja in so zato cenejša. Vendar so obdržali vse, kar je ključno za potnika – osebje je usposobljeno in letala so varna. Ključna vrednost za njihove potnike je to, da varno in poceni priletijo iz enega v drugo mesto. V zameno za to so se pripravljeni odreči udobju.

Moj lasten je primer prenosa poslovnega modela iz ene v drugo panogo. Prodajalcu pomivalnih aparatov za gostinske aparate višjega cenovnega in kakovostnega razreda je šla prodaja strojev sicer v redu. Nikakor pa ni mogel prepričati kupcev, da bi uporabljali njihova, originalna čistila. Gostinci so raje kupovali poceni čistila, ki pa so puščala bele sledi na kozarcih in seveda dodatno obremenjevala stroje. Posledica je bil mnogo večji obseg popravil v garancijski dobi, kot bi bil, če bi uporabljali originalno kemijo. Ker pri nas uporabljamo digitalne tiskarske stroje, smo se spomnili, da so imeli prodajalci profesionalnih digitalnih tiskarskih strojev enak problem – originalne tonerje so uporabniki menjali za neoriginalne, ki so bili cenejši. Poslovni model je tak, da poleg nakupa stroja računajo še servis in ves potrošni material v obliki cene na posamezno tiskano stran.  Ker imajo tudi gostinski stroji števce pranj, so enako ponudili tudi v svoji panogi. Ideja je odlična, vprašanje je samo, ali lahko management podjetja prestopi v drug način razmišljanja ter naredi vse potrebno za preskok prodaje drugače vrednotene storitve. .

Primer podjetja Outfit7, ki je mogoče najbolj znano slovensko podjetje, ki programira igrice, je dober primer brezplačnih izdelkov. Z igrico Tom the Cat so prodrli na trge in pripravili še mnogo drugih likov – kužka, žirafo in druge. Zdaj imajo približno 600 milijonov nameščenih aplikacij na (predvsem) pametnih telefonih vseh znamk. Igrice so brezplačne, vendar z oglasi. Poslovni model je zasnovan tako, da so najprej ustvarili kapital (600 milijonov potencialnih uporabnikov); nato pa »monetizacijo« – prihodke ustvarjajo s trženjem licenc, prodajo »čiste« igrice ter off-line maskot v obliki plišastih igrač, posterjev, majic. Ponujanje igric v brezplačno namestitev je torej samo način, kako priti do kapitala (števila uporabnikov).

 

Primer Googla: ustanovitelja sta ustvarila iskalnik, ki z matematičnimi algoritmi kategorizira spletne strani in jih ob našem iskanju ponudi kot rezultat. Poleg tega je Google  ustvaril še največji kartografski projekt Google Map in Gmail, prevzel je YouTube in ustvarja največjo svetovno knjižnico digitaliziranih knjig. Dejansko se ukvarja z informacijami. S tem ko nam ponuja odgovore na naša iskanja po spletu, se uči o nas in nas čedalje bolj spoznava. Prihodke pridobiva prek oglaševanja. Model je inovativen predvsem zato, ker je bil eden prvih, ki je skozi množico uporabnikov in njihovim delom s programskim sistemom lahko prišel do zaključenih informacij, ki jih je spretno iztržil skozi uspešno oglaševanje. Oglaševanje z Googlom je uspešnejše, ker bolj ciljno ponuja oglase bralcem, saj jih tudi mnogo bolje pozna.

Niki Lauda je na Dunaju začel s podjetjem, ki posoja vozila Smart za nekaj evrov na dan, določeni so samo minimalni kilometri. To pa zato, ker je avto reklamno sporočilo in se mora po mestu premikati. Gorivo plača najemnik pa tudi voznik ni plačan. Pri nas so svoj čas krožili kombiji z reklamami, pri čemer so bila vozila kupljena na leasing in vozniki zaposleni, strošek oglaševanja je torej tudi gorivo.


Kako se lotiti sprememb?

Kot že omenjeno, je ponujena vrednost kupcu ključna za uspeh. In tu se lahko vprašamo, kaj je ključna vrednost, ki jo naš kupec vidi v nas. Ne slepite se z reklamnimi sporočili. To največkrat ni tisto, kar iščemo. Zelo je pomembno, kam in v katero smer pri spreminjanju naj sploh razmišljamo. Naš poslovni kompas je v dveh stvareh, ki ju imamo pred seboj, a ju preredko pogledamo – to sta vizija in poslanstvo podjetja.

Vprašajte se naslednje:
1.    Katere vrednosti nudimo kupcu?
2.    Katere probleme kupca rešujemo?
3.    Katere potrebe kupca zadovoljujemo?
4.    Katere produktne pakete storitev in izdelkov lahko ponudimo posameznim segmentom kupcev?

V svoji knjigi Business Model Generation, ki sta jo avtorja Alex Osterwalder in Yves Pigneur s še 470 sodelavci in celoten posel zavila v poseben poslovni model izobraževanj, nakupa knjig in svetovanj, sta objavila tudi t. i. Business Model Canvas. To je pripomoček, pri katerem klasično pisanje poslovnega načrta izgubi smisel, razen za banke, seveda. Ponuja nam v uporabo kanvas/poster, na katerega izrišemo ves svoj poslovni model in ga nato spreminjamo ter oblikujemo. Je odlično orodje za vse, ki se lotevate podjetja. Omogoča predstavitev vsem zainteresiranim na enostaven način.

 

 


Pri svojem delu, ko pripravljam promocijske in oglaševalske akcije, dostikrat slišim: kriza je. Res je, vendar ko ugotovite, da je konkurenca huda, da se kupci obnašajo drugače – pomislite, če je prišel čas, da spremenite svoj poslovni model. Ni predpisanega recepta, kdaj se tega lotiti. Najbolje, da kar takoj preverite, katere so ključne vrednosti, ki jih ponujate kupcem. Mogoče niso več prave. Mogoče pa najdete nov poslovni model, ki vas pripelje v nov svet podjetništva, novo dimenzijo. Izkušnje kažejo, da lahko uspejo tisti, ki bodo kupcem ponudili pravo vrednost, in sicer ne glede na kraj, velikost ali panogo.

 

 

 

 

 

 

 

Tags:

Please reload

Priporočamo

Lojalnost ni brezplačna, niti brezpogojna

August 28, 2015

1/7
Please reload

Zadnji članki
Please reload

Hitro iskanje po tagih
Please reload

Spremljaj nas na
  • Facebook Classic
  • LinkedIn Social Icon
  • Twitter Classic
  • Google Classic

MARKETING

inbound in direktni marketing

lojalnostni programi

poslovni modeli

OBLIKOVANJE

celostne podobe nove dobe,

vizualne komunikacije,

produktno oblikovanje

REALIZACIJA GRAFIČNIH IDEJ

izvedbeno oblikovanje

priprava za tisk

offset tisk, digitalni tisk

razvoj in tisk embalaže

Solos d.o.o., realizacija grafičnih idej,
Dunajska cesta 114,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

 

ideje@solos.si,

fax: 01 530 46 74, tel: 01 530 46 70,

www.sabinakosak.com, www.reaktiv.si